26. jul. 2009

LEPENATKA, ROGATEC

Včeraj bi morali s Slivniškimi Planinci odriniti na Ojstrico, a žal je zaradi slabega vremena tura odpadla. To smo seveda izvedeli zadnji hip, natančno pol ure prej, vendar je bilo klub temu prijetno podaljšati spanec tam do 9h. Naredilo se je kar prijetno vreme, zato se nas je za en avto zbralo, da nekje na višjem le pojemo tiste sendviče. In smo se odpeljali proti Logarski dolini. Naš cilj je bil Lepenatka z 1425m in Rogatec z 1557m. Lepa pot, malo plezanja, na vrhu pa lep razgled na Ojstrico, Raduho, Veliko Planino, Menino Planino. Vreme je zdržalo, posijalo je tudi sonce, zeblo nas ni, le na poti domov je spet začelo deževati.





Ptujska Gora

Prejšnjo nedeljo smo si vzeli ves dan za kolesarski izlet. Naš cilj je bila Ptujska Gora. Pot nas je vodila skozi Dramlje, Slatino, Dolgo Goro, Poljčane, Makole, Majšperk in končno Ptujska Gora.
Ptujska gora leži na enem od zadnjih Haloških gričev, kjer stoji mogočna gotska cerkva in se razprostira razgled na Dravsko polje, Mariborsko Pohorje in Boč. Tu si lahko kupiš kakšen spominček, cerkev je odprta za ogled, imajo tudi zastonj sanitarije. Prijetno. Spustili smo se na Ptujsko stran in poiskali atijevega sošolca iz osnovne šole. Po velikih naporih smo ga našli v spodnji Hajdini, nato pa čez Ptujsko Goro proti Rogatcu. Ena velika pavza se je naredila v Vinetujevi deželi, kjer smo komaj dobili prosto mizo, a ribice so kljub veliki gneči bile takoj na mizi. Zelo dobro in za lepo ceno. Čakala nas je še bolj ali manj znana tretjina poti proti Šentjurju, ki smo jo brez težav premagali.




18. jul. 2009

STOL (2236m)

Bled

Pot nas je peljala od Valvasorjevega doma, do koder nas je pripeljal avtobus, po Žirovniški poti do vrha Stola. Na poti je kar nekaj udeležencev pohoda pridno nosila drva za Prešernovo kočo, kjer smo se prijetno okrepčali s toplimi dobrotami. Vsa zahvala gre Manci, ki nas je predhodno najavila na koči, tako da je bilo vsega dovolj v zelo kratkem času. Na poti nas je nekaj časa gor in nato še dol spremljal dež, na vrhu megla, na koncu poti pa nas je obsijalo sonce.

Drvonosci

Slivniški planinci na Stolu


Prešernova koča