MARATON FRANJA

Start

Za mano je moja prva mala Franja. Da sem se je udeležila, sem se morala kar namučiti:). Prepričat ata Ferdota da tudi gre, pa še Anjo, Bojan pa ni podlegel. Potrebno je bilo sčistit kolo, potrebovala bi en servis, samo žal ni bilo časa. Torej dan je bil spet zelo vroč. Ob prihodu v Ljubljano smo še ujeli start ta velikih Franjevcev in Franjevk. Nato pa priprava na naš maraton. Kot zanimivost naj napišem, da sta ob našem avtu raztovarjala kolo fanta, ki sta se nas spomnila iz Lograske, a žal sta se za razliko od nas strašila dežja in nista prišla v Logarsko. Mazanje s kremo in nonstop pitje je bilo nujno potrebno, saj 97km proga ni kar tako. Na progi sem prav uživala, sploh v klanec, ko sva začela z atom prehitevat specialkarje, ki so nas še malo prej prehitevali v ravnini in potem po Škofji Loki z eno skupino šibali povprečno 37km na uro. Res nor občutek, poln adrenalina. To je bila moja prva skupinska vožnja. Noro. Uspelo nam je v lepem času priti na cilj, uradno v 3 urah in 46minutah.Drugo leto pa upam, da mi uspe na trenirati za VELIKO FRANJO. Se že veselim.
Organizacija maratona je vrhunska. Zmotilo me je le nekaj starejših gospodov , ki so imeli kolesarsko čelado namesto na glavi na balanci. Me je melo, da bi kaj rekla, pa sem se raje vgriznila v jezik. Zahvale pa gredo tudi bratcu Luki, ki je bil naš voznik, fotograf, pomočnik in še marsikej.

Cilj po 4 urah