Ta dan ponavadi ob zgodnji uri igram budnico s Pihalnim orkestrom Šentjur, a žal je bila za mene ura prerana. Ker se ta budnica vedno zavleče v pozne popoldanske ure, včasih ni bilo časa za pešačenje na bližnje hribčke, sem si pa zato letos privoščila.
Ker že dolgoooo nismo hodili, pa zakaj nebi za prvega maja. Kolo bo moralo počakati do nedelje, mogoče tudi dlje, odvisno od vremena. Od 9 do 10h se nas je le nekak nabrala lepa družba, hoje željnih mladcev, kakor so nas poimenovali mimoidoči, ko so nas srečevali ob zapuščanju Resevne, v "zgodnjih" urah. V resnici smo bili šele na 1/3 poti na Svetino. Na Vrunčevem domu je ljudi zabaval Unikat, ljudje so se veselili, nas pa je pregnalo oblačno nebo. Dež in toča sta nas dobila malo pred Resevno, zato smo jo mahnili kar proti Šentjurju. Pot sem sicer že lani prekolesarila, zdaj pa prvič peš in moram rečt da je blo kr luštno. Živel 1. maj, samo da bi bilo kaj za delat za nas mladce, da se bomo sploh lahko borili za svoje pravice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar