Kljub vsem pripetijam, se nam je uspelo na mrzlo petkovo jutro odpraviti proti Trbižu na smučanje. Vse zahvale pa gredo Tanji, ki nas je že ponedeljek peljala na to prečudovito smučišče, ki ga prej nisem poznala. Malo pred Jesenicami nas je razveselila svetloba v daljavi, in res, ko smo se z žičnico povzpeli na okoli 1100m se je razprostirlo sončno pobočje, kar je zagotavljalo prijetno smuko. Dobri dve uri smo res uživali, potem pa se je nabaralo dosti ljudi, ki so tud fajn uničl progo, a vsaj vrst za sedežnico ni bilo takšnih, kot jih poznamo v sloveniji.
