14. Ljubljanski maraton

Pa je za nami.
Zadovoljna sem, da sem pretekla 21km, da je bil lep dan in super vzdušje.
Zanimivo je, da sem imela bruto čas teka do sekunde enak kot lani, torej 2: 07: 45, neto pa je bil minuto in pol boljši. Ni mi pa bilo všeč, da nisem mogla v teku tako uživat kot lani, saj me je kar dvakrat prijel bodec -torej špikalo me je pod rebri. Prvič na 4 km sem mogla malo hoditi, ni šlo naprej in potem spet 2 km pred ciljem, da sem komi počasi pritekla do cilja in pri tem hudo trpela. Vmes mi je šlo pa super. Vse čestitke Anji, ki je imela čas okoli 1: 57 in seveda vsem ostalim, ki so prvič pretekli 21km . Tore, čestitke Maši, Klemenu, Tjaši in Sergeju. Hvala tudi naši Luki, ki nas je super vozil. Hvala drugi Anji za fotografiranje, slikce še čakamo. Pa Tanji, da nas je pričakala na dvanajstem kilometru. Drugo leto spet? Bomo videli:)

Priprave za 14. Ljubljanski maraton

Do ljubljanskega maratona je slaba dva tedna, tako da je čas za pridobivanje kondicije bolj kot ne potekel. Letos imam dosti manj pretečenih kilometrov kot lani, imam pa zato kakšnih 1300 kolesarskih km več in to je moje edino upanje. Torej pretečenih 80km v dveh mesecih in še od tega polovica prejšnji teden ni nič kaj spodbudno, a jaz optimistično upam na čas na 21km 2 uri. To bi pomenilo izboljšanje lanskega časa za dobre 4 minute. Letos je napovedana velika sprememba trase, saj bomo tekli v drugo smer kot na prejšnjih maratonih. Proga naj bi bila zdaj hitrejša, kar naj bi pripeljalo do rekorda proge. Je pa 14. Ljubljanski maraton nekaj posebnega tudi zato, ker bo na tej prireditvi prvič teklo kar nekaj mojih prijateljev. Upam, da bo minilo 21km s čim manj bolečinami oz. da bom pritekla v cilj z nasmehom na obrazu. Komaj čakam.

Kolesarjenje po Krasu

Prijatelj Darjo je povabil nekaj klepetalcev strani bicikel.com v njegove konce. Nabrala se nas je osmerica kolesarjev, med njimi kar 2 kolesarki. Po mailu smo predhodno dobili začrtano pot, ki mi je bila še posebej všeč zaradi obiska morja. Prekolesarili naj bi 80km in naredili 600 višincev. Že na začetku je za kolesarjenje iz Ajdovščine do Vipave burja poskrbela za edinstveno izkušnjo. Grozno! Sledilo je bolj mirno kolesarjenje po hribčkih gor in dol do morja. Zelo toplo podnebje za ta čas, je omogočilo, da so se ljudje sprehajali v kopalkah, se namakali v vodi in tudi mi smo malo namočili utrujene tačke. Na koncu smo se ustavili na kmečkem turizmu Čebron, kjer so nas lepo postregli. Ambient in hrana sta bila super. Priporočam obisk!
Proti večeru smo le prispeli nazaj v Ajdivščino. Kolesarjenje me je pošteno utrudilo, a vseeno se je le našlo še nekaj moči za žuranje do jutra za prijateljev 30. rojstni dan. Na koncu je števec pokazal 114km, 1435 višinskih metrov, na kolesu pa smo preživeli 4 ure in 37 minut.
Hvala Dariu in družbi. Super je bilo.

Tušev vzpon, skupinski kronometer

V Suhadolah na stopničkah.

Tekmovalni vikend je za nami. V soboto smo plazili s kolesi na Celjsko kočo in štoparca se je ustavila po 7.5 km, 440 višinskih metrih na 31 minut in 26 sekund, 2 minuti boljše kot lani. Pristala sem na četrtem mestu v moji skupini in skupno štirinajstem mestu. Ženske so se res poboljšale od lani in drugo leto še zna biti hujša konkurenca.
Cilj za naslednji vzpon je 3 minute boljši čas, nekaj tudi na račun specialke.
V nedeljo smo se odpravili v Suhadole na skupinski kronometer. Proga je bila dolga 20 km, prevozili smo jo v 35 minutah z povprečno hitrostjo 34km/h in zasedli 1 mesto. Kljub slabim vremenski napovedi, sta bila oba dneva sončna.
V soboto pa sem se tudi prvič usedla na mojo novo specialko. Super zadevca.

Sprint v cilj.

Pa šampanjec.

Pag

Teden pred delovnim začetkom, smo se malo preganjali s kolesom po Pagu. Obiskali smo Novaljo, malo vasico Ražanac, ki leži malo pred otokom Pag, zelo lep avtokamp v Šimunih, mirno vas Košjun in seveda mesto Pag. Naredili smo okoli 230km.

Mesto Pag in v ozadju Velebit

Mesto Pag

Ražanac

GEOSS

Maratonci

Končno je bil spet en lep, vroč vikend. V soboto smo se šli malo namakat v Terme 3000, v nedeljo pa spet čas za kolesarjenje.

Popoldne so k nam na gorco prikolesarili kolegi iz športnega društva Suhadole, katerega članica je tudi naša družina. Vsako leto se društvo okoli petnajstega avgusta odpravi na dvodnevni maraton in letos je bil cilj sobotne ture iz Suhadol naša gorca v Dramljah. Moški del se je popoldne podal še proti Rogli, vendar so prišli samo do Zreč, kjer so v senci ob pivu (predvidevam) počakali najbolj zagnanega kolesarja Luka, ki je le prišel na Roglo. Z atom Ferdom sva z njimi startala v nedeljo zjutraj nazaj proti Suhadolam.

V nedeljo nas je pot vodila iz Dramelj skozi Šentjur - Žalec -Vransko-Trojane -Izlake -Kandrše - Slivno (GEOSS) - Dob - Suhadole. Nabralo se je približno 113km, Geoss pa je najvišja točka z 644m nadmorske višine.

Malica v Žalcu

Geoss

Pogled iz Spodnje Slivne

Cerkvica v Suhadolah

TRIGLAV

KOLESARSKI TRIGLAV

Pripeljati se s kolesom na Mangartsko sedlo (2072m), je bil cilj sezone letošnjega leta, ki sem si ga zadala že lani, takoj po osvojitvi Vršiča. Lani smo prikolesarili na Vršič iz Mengša, natančneje Suhadol, tako da smo imeli na Vršiču v nogah okoli 100km.

V soboto smo se iz Kranjske gore podali na dvodnevno turo 4-je kolesarji. Naredili smo 12o km in 2815 višinskih metrov.
POT:
PRVI DAN: KRANJSKA GORA - RATEČE - TRBIŽ - PREDEL - MANGARTSKO SEDLO - BOVEC - SOČA
Prvi dan smo prekolesarili 84km . Prespali smo v Eko kampu Koritnica, v vasi Soča. Super zadeva tale soška postelja, sploh za kolesarje, saj ni potrebno sabo imeti ničesar.

DRUGI DAN: SOČA - TRENTA - VRŠIČ - KRANJSKA GORA
Drugi dan so bile noge že malo utrujene, vročina je ubijala, saj smo se vzpenjali na vršič v najhujši vročini. Prekolesarili smo 36km.

Ta vikend pa peš na ta "pravi" Triglav, seveda brez kolesa. Gre kdo zraven?

Kolesarska avtocesta na italijanski strani.

Rabeljsko jezero, pod mejnim prehodom Predel.

Mangart v daljavi

Mangartsko sedlo, 2072m.

Predor.

Naše prenočišče.

Soča

Na pol poti na Vršič, popolno trpljenje.

Vršič poln nepotrebne pločevine.

LEPENATKA, ROGATEC

Včeraj bi morali s Slivniškimi Planinci odriniti na Ojstrico, a žal je zaradi slabega vremena tura odpadla. To smo seveda izvedeli zadnji hip, natančno pol ure prej, vendar je bilo klub temu prijetno podaljšati spanec tam do 9h. Naredilo se je kar prijetno vreme, zato se nas je za en avto zbralo, da nekje na višjem le pojemo tiste sendviče. In smo se odpeljali proti Logarski dolini. Naš cilj je bil Lepenatka z 1425m in Rogatec z 1557m. Lepa pot, malo plezanja, na vrhu pa lep razgled na Ojstrico, Raduho, Veliko Planino, Menino Planino. Vreme je zdržalo, posijalo je tudi sonce, zeblo nas ni, le na poti domov je spet začelo deževati.

Ptujska Gora

Prejšnjo nedeljo smo si vzeli ves dan za kolesarski izlet. Naš cilj je bila Ptujska Gora. Pot nas je vodila skozi Dramlje, Slatino, Dolgo Goro, Poljčane, Makole, Majšperk in končno Ptujska Gora.
Ptujska gora leži na enem od zadnjih Haloških gričev, kjer stoji mogočna gotska cerkva in se razprostira razgled na Dravsko polje, Mariborsko Pohorje in Boč. Tu si lahko kupiš kakšen spominček, cerkev je odprta za ogled, imajo tudi zastonj sanitarije. Prijetno. Spustili smo se na Ptujsko stran in poiskali atijevega sošolca iz osnovne šole. Po velikih naporih smo ga našli v spodnji Hajdini, nato pa čez Ptujsko Goro proti Rogatcu. Ena velika pavza se je naredila v Vinetujevi deželi, kjer smo komaj dobili prosto mizo, a ribice so kljub veliki gneči bile takoj na mizi. Zelo dobro in za lepo ceno. Čakala nas je še bolj ali manj znana tretjina poti proti Šentjurju, ki smo jo brez težav premagali.

STOL (2236m)

Bled

Pot nas je peljala od Valvasorjevega doma, do koder nas je pripeljal avtobus, po Žirovniški poti do vrha Stola. Na poti je kar nekaj udeležencev pohoda pridno nosila drva za Prešernovo kočo, kjer smo se prijetno okrepčali s toplimi dobrotami. Vsa zahvala gre Manci, ki nas je predhodno najavila na koči, tako da je bilo vsega dovolj v zelo kratkem času. Na poti nas je nekaj časa gor in nato še dol spremljal dež, na vrhu megla, na koncu poti pa nas je obsijalo sonce.

Drvonosci

Slivniški planinci na Stolu

Prešernova koča