Zima, zima bela

Rifnik

Tale letošnja zima nam je dokazala, da še zna pokazati zobe, kljub tako opevanem segrevanju.
Za novega leta dan smo optimistično prekolesarili 100km , a to je bilo do prejšnega vikdenda tudi vse. Takoj po novem letu se je začelo hladno, snežno obdobje, ki ni popustilo vse do danes. Zimo sem izkoristila za hojo na hribčke, ki sem jih poleti prekolesarila, nekaj časa sem namenila kolesu in trenežerju ob gledanju kakšnega filma, preizkusila sem se v plezanju, teku na smučeh, prvič sem dvigovala uteži in nekaj se že celo pozna:) V soboto sem bila celi dan na mrzlem, na super smučišču v Katschbergu , v nedeljo zjutraj pa sva se na hitro odločila, da greva na toplo. Spakirala sva kolesa in oblačila, ter se odpravila na Primorsko. Kolesa sva raztovorila v Sečevoljah in nadaljevala pot proti Savudriji, mimo Umaga do Novega Grada in nazaj. Ceste so bile prazne, oz. bolje rečeno polne kolesarjev. Naredila sva 87km. Vreme je bilo sončno z 10°c, skoraj brez vetriča. Torej kilometri se nabirajo. Upam, da bo marec že bolj topel in se ne bo potrebno voziti tako daleč.

Nova pridobitev

Mrzlica

Logarska

Katschberg

Kolesarjenje po Istri

14. Ljubljanski maraton

Pa je za nami.
Zadovoljna sem, da sem pretekla 21km, da je bil lep dan in super vzdušje.
Zanimivo je, da sem imela bruto čas teka do sekunde enak kot lani, torej 2: 07: 45, neto pa je bil minuto in pol boljši. Ni mi pa bilo všeč, da nisem mogla v teku tako uživat kot lani, saj me je kar dvakrat prijel bodec -torej špikalo me je pod rebri. Prvič na 4 km sem mogla malo hoditi, ni šlo naprej in potem spet 2 km pred ciljem, da sem komi počasi pritekla do cilja in pri tem hudo trpela. Vmes mi je šlo pa super. Vse čestitke Anji, ki je imela čas okoli 1: 57 in seveda vsem ostalim, ki so prvič pretekli 21km . Tore, čestitke Maši, Klemenu, Tjaši in Sergeju. Hvala tudi naši Luki, ki nas je super vozil. Hvala drugi Anji za fotografiranje, slikce še čakamo. Pa Tanji, da nas je pričakala na dvanajstem kilometru. Drugo leto spet? Bomo videli:)

Priprave za 14. Ljubljanski maraton

Do ljubljanskega maratona je slaba dva tedna, tako da je čas za pridobivanje kondicije bolj kot ne potekel. Letos imam dosti manj pretečenih kilometrov kot lani, imam pa zato kakšnih 1300 kolesarskih km več in to je moje edino upanje. Torej pretečenih 80km v dveh mesecih in še od tega polovica prejšnji teden ni nič kaj spodbudno, a jaz optimistično upam na čas na 21km 2 uri. To bi pomenilo izboljšanje lanskega časa za dobre 4 minute. Letos je napovedana velika sprememba trase, saj bomo tekli v drugo smer kot na prejšnjih maratonih. Proga naj bi bila zdaj hitrejša, kar naj bi pripeljalo do rekorda proge. Je pa 14. Ljubljanski maraton nekaj posebnega tudi zato, ker bo na tej prireditvi prvič teklo kar nekaj mojih prijateljev. Upam, da bo minilo 21km s čim manj bolečinami oz. da bom pritekla v cilj z nasmehom na obrazu. Komaj čakam.

Kolesarjenje po Krasu

Prijatelj Darjo je povabil nekaj klepetalcev strani bicikel.com v njegove konce. Nabrala se nas je osmerica kolesarjev, med njimi kar 2 kolesarki. Po mailu smo predhodno dobili začrtano pot, ki mi je bila še posebej všeč zaradi obiska morja. Prekolesarili naj bi 80km in naredili 600 višincev. Že na začetku je za kolesarjenje iz Ajdovščine do Vipave burja poskrbela za edinstveno izkušnjo. Grozno! Sledilo je bolj mirno kolesarjenje po hribčkih gor in dol do morja. Zelo toplo podnebje za ta čas, je omogočilo, da so se ljudje sprehajali v kopalkah, se namakali v vodi in tudi mi smo malo namočili utrujene tačke. Na koncu smo se ustavili na kmečkem turizmu Čebron, kjer so nas lepo postregli. Ambient in hrana sta bila super. Priporočam obisk!
Proti večeru smo le prispeli nazaj v Ajdivščino. Kolesarjenje me je pošteno utrudilo, a vseeno se je le našlo še nekaj moči za žuranje do jutra za prijateljev 30. rojstni dan. Na koncu je števec pokazal 114km, 1435 višinskih metrov, na kolesu pa smo preživeli 4 ure in 37 minut.
Hvala Dariu in družbi. Super je bilo.

Tušev vzpon, skupinski kronometer

V Suhadolah na stopničkah.

Tekmovalni vikend je za nami. V soboto smo plazili s kolesi na Celjsko kočo in štoparca se je ustavila po 7.5 km, 440 višinskih metrih na 31 minut in 26 sekund, 2 minuti boljše kot lani. Pristala sem na četrtem mestu v moji skupini in skupno štirinajstem mestu. Ženske so se res poboljšale od lani in drugo leto še zna biti hujša konkurenca.
Cilj za naslednji vzpon je 3 minute boljši čas, nekaj tudi na račun specialke.
V nedeljo smo se odpravili v Suhadole na skupinski kronometer. Proga je bila dolga 20 km, prevozili smo jo v 35 minutah z povprečno hitrostjo 34km/h in zasedli 1 mesto. Kljub slabim vremenski napovedi, sta bila oba dneva sončna.
V soboto pa sem se tudi prvič usedla na mojo novo specialko. Super zadevca.

Sprint v cilj.

Pa šampanjec.

Pag

Teden pred delovnim začetkom, smo se malo preganjali s kolesom po Pagu. Obiskali smo Novaljo, malo vasico Ražanac, ki leži malo pred otokom Pag, zelo lep avtokamp v Šimunih, mirno vas Košjun in seveda mesto Pag. Naredili smo okoli 230km.

Mesto Pag in v ozadju Velebit

Mesto Pag

Ražanac

GEOSS

Maratonci

Končno je bil spet en lep, vroč vikend. V soboto smo se šli malo namakat v Terme 3000, v nedeljo pa spet čas za kolesarjenje.

Popoldne so k nam na gorco prikolesarili kolegi iz športnega društva Suhadole, katerega članica je tudi naša družina. Vsako leto se društvo okoli petnajstega avgusta odpravi na dvodnevni maraton in letos je bil cilj sobotne ture iz Suhadol naša gorca v Dramljah. Moški del se je popoldne podal še proti Rogli, vendar so prišli samo do Zreč, kjer so v senci ob pivu (predvidevam) počakali najbolj zagnanega kolesarja Luka, ki je le prišel na Roglo. Z atom Ferdom sva z njimi startala v nedeljo zjutraj nazaj proti Suhadolam.

V nedeljo nas je pot vodila iz Dramelj skozi Šentjur - Žalec -Vransko-Trojane -Izlake -Kandrše - Slivno (GEOSS) - Dob - Suhadole. Nabralo se je približno 113km, Geoss pa je najvišja točka z 644m nadmorske višine.

Malica v Žalcu

Geoss

Pogled iz Spodnje Slivne

Cerkvica v Suhadolah